Ne, nimam ljubice ob harfi svoji
in večkrat, vem, me pomilujejo …
A veste, da ne manjka v pesmih mojih
žené – Marija vsi jo kličejo.

Mladenka je. In mama je. Brez greha.
Za mamo jo je Božji Sin izbral.
Za vsakogar je ljubega nasmeha,
kot da jo mamo je od prej poznal.

V resnici smo otroci vsi tej mami:
Njen Sin je za vse nas življenje dal.
Z vstajenjem svojim nas še zmeraj brani –
Marijo posvojencem je izbral.

Ni nič posebnega, ta harfa moja.
Ko Njej zapojem, vem, da čuje me.
A trudim se za blagoslov razvoja:
da zmeraj bolj bo pesem za – srce.

A ko sem že pri brenkanju pod borom …
Med vsemi čudovitimi stvarmi prištevam k Stvarnikovim umotvorom
prav žensko bitje. Naj se veselí!