Vse se začne in konča z besedo: ljubezen, spočetje, rojstvo, vzgoja, odraščanje, rast, razvoj, napredek, zlasti pa odnosi. Pri vsem naštetem gre za materializacijo besede v skladu z veličastno svetopisemsko skrivnostjo: »In Beseda je meso postala.«

Kako pa je z našimi besedami?

Govorimo radi vsevprek in tja v en dan? Čebljamo in klepetamo, da bi z zvokom zabrisali in z besedami zapolnili praznino srca, prikrili svojo brezbrižnost in nevednost ter potešili hrepenenje duše po ljubezni? Skušamo s ploho besed povečati svoj ugled in utrditi svojo veljavo? Si prizadevamo čimbolj glasno in odmevno povedati več, kot je potrebno in smiselno? Skušamo z besedami zabrisati ali celo nadoknaditi pomanjkanje dejanj, čeprav vemo, da prazna beseda ni vredna počenega groša? Verjamemo, da bomo z obilico plehkih besed dosegli globino, v kateri se skriva vir miru, sreče in veselja?

Božič je praznik veselja

Božič je veličasten praznik besede. Besede, ki...