Kot zmeraj bom najprej snežinke povabil,
saj rade imajo prav našo zemljó.
Poti v Betlehem ne bom níkdar pozabil:
iz srca v spomin, od ondód skoz Nebo.

Nad jasli se sklonil bom tiho, ljubeče,
v imenu vseh vernih Slovencev nocoj.
Na harfinih strunah še zmeraj trepeče
magnifikat: »Bog je otrók ta, ves moj!«

Nad hlevom se z zvezdami zvezde vrstijo:
prav vsaka bi rada na Dete pogled.
Ob strani spoštljivo meglé se držijo,
nikogar še n...