V osnovni šoli smo se na začetku ure športne vzgoje (danes športa, še prej telesne vzgoje) vedno ogrevali pred glavnim delom vadbe. Pogosto smo se otroci spraševali, zakaj je to potrebno, ali ne moremo kar takoj preiti na bistvo, npr. igranje nogometa ali izvajanje prvin pri gimnastiki. Podobno smo se potem spraševali popoldne na treningu in še danes imajo otroci in tudi odrasli nekakšen odpor do ogrevanja pred glavno vadbo. Po naravi smo očitno takšni, da si želimo takoj preiti k bistvu.

Ogrevanje pred vadbo je odvisno predvsem od tega, kako zahtevna bo vadba in kakšne elemente bo vsebovala. Čim težje elemente vsebuje, tem bolj pomembni sta kakovost in trajanje ogrevanja, in čim starejši smo, tem bolj je pomembno, da telo primerno pripravimo na izbrano aktivnost. Največkrat pride do poškodbe, ker nismo primerno ogreti. Sedaj, v času olimpijskih iger, ko na televiziji gledamo naše športnike, vidimo le nastope tekmovalcev, ne pa tudi, da se športniki pred nastopom ogrevajo...