Čeprav ima cistercijanski samostan v Stični dolgo in bogato zgodovino (od leta 1135), pa to ne velja za stiško župnijo, ustanovljena je bila šele leta 1784, ko je cesar Jožef II. razpustil samostan. Vendar dušno pastirstvo stiškim menihom nikoli ni bilo tuje, v zlati dobi stiške opatije so oskrbovali lepo število župnij, povezanih v stiškem arhidiakonatu. In tudi po vrnitvi leta 1898 do današnjih dni, ko uspešno uresničujejo svoje stoletno poslanstvo.

»Benediktinski redovi imamo pravilo Ora et labora. Molitev je zelo natančno določena, delo pa je odprto. Delamo tisto, kar je v neki krajevni Cerkvi potrebno. Zaradi tega ima benediktinsko meništvo zagotovljen obstoj, ker ni vezano na specifično delo, karizmo. Nekateri cistercijanski samostani so strogo zaprti in v tišini, skoraj kot kartuzijani, in so samostani, kjer so patri več na župnijah kot v skupnost...