Nedeljo to moram še Tebi zapeti,
Marija! Čakala po križu si Nanj.
In Mami se dal je smehljaje objeti –
Marija, srčno verovala si vanj.

Zdaj z Njim si – daj, reci za nas mu zahvalo,
iz Tvojih ga ustnic očarala bo.
Kako čudovit je! Kaj vse ga je stalo,
da nas je odrešil prekletstva okov!

In vstal je od mrtvih: na veke mu slava!
Se k Tebi v nedeljo je vrnil domov.
Tako kot za tretji je dan bilá stava ...
In luč je sijala iz lukenj žebljóv.