V času velikega tedna smo župljani iz pastoralne zveze župnij Slovenj Gradec romali v Medžugorje. Je kraj in beseda, ki mnoge spominja na pretiravanje v krščanski pobožnosti, stremljenje in zagledanost v prazno nebo … Tako ga morda doživljajo tisti, ki se tja odpravijo iz radovednosti za kakšno urico ali dve, po možnosti ravnokar s plaže. Drugi niti ne vedo, kje je ta kraj. Tudi Patrick in Nancy iz Kanade tega nista vedela, sta pa hotela postati »soseda« Matere božje in živeti v Medžugorju. Njuno pričevanje, polno življenjskih preizkušenj in zaupanja v Marijino in božje varstvo, nas je navdušilo.

Romanje je stvar človekovega duha in srca. V takšnem pričakovanju smo se odpravili tudi mi na pot v ta sveti kraj, spovednico sveta, kakor ga imenujejo. Romanje je bilo organizacijsko in duhovno dobro pripravljeno. Po mašah, molitvi, po pogovorih, poslušanju, smehu in...