Papež Frančišek uživa simpatije med vernimi in nevernimi ljudmi. To je potrdil tudi njegov sobotni obisk v Sarajevu. V njem lahko številni ljudje našega časa prepoznavajo človeka, ki jih s svojo pojavo in govorico nagovarja. Ne le množice, tudi posameznik – otrok, mama, trpeči duhovnik ... se čutijo nagovorjeni. Pred nedavnim sem srečal slovenskega profesorja in akademika, ki mu ne manjka kritičnosti do ljudi in dogajanj. Pogovor je nanesel na papeža Frančiška. Izrazil je besede priznanja in pohvale o papežu. Vprašal sem ga, kaj vidi na njem posebnega. Odgovoril je: »Neposreden je in konkreten; govori tako, da ga ljudje razumejo. Pogumno obravnava tako zadeve Cerkve kot današnjega sveta.« Nisem mu ugovarjal.

Frančišek prihaja z daljne celine, iz drugačne kulture in družbenega okolja. To ga je globoko zaznamovalo. Blizu je malemu človeku, zlasti revnemu in odrinjenemu na rob življenja. Tuje so mu uradniške sobane in hodniki, ki so daleč od življenja. Živel je in hoče živeti...