Potrebujem počitek, da vidim:
kje počiva sreča,
kje domuje bližina,
kje raste tišina,
kje umira strah,
kje izhlapi bolečina.

Počival bom, da se naučim:
kako si izprositi blagoslov,
kako leteti z vetrom in pticami,
kako v puščavi narediti oazo,
kako v beton zasaditi vrtnico,
kako brez noči prižgati zvezde.

Nočem več biti:
zaljubljen v skrbi,
zasvojen s kritiko,
opijanjen z dvomom,
ranjen z domotožjem,
priklenjen na razočaranje,
udomačen z lažmi,
obseden z redom in s popolnostjo,
varen pred samim seboj.

Hočem biti le dober človek:
s prijaznim obrazom,
s hvaležnimi očmi,
z ljubeznivo besedo,
s požvižgavajočimi ustnicami,
z božajočo roko,
z gostoljubnim domom,
s hojo v soncu …
Ne angel s krili,
ampak le človek s srcem!