V manjši družbi smo se pogovarjali o marsičem, tudi o tem, kar nas jezi in bi želeli, da bi bilo drugače. Pa se je oglasila najmlajša v skupini, ki v teh mesecih končuje študij in bo v kratkem zdravnica. Takole je rekla: »Tudi mene pogosto marsikaj razjezi. Potem pa se vedno znova vprašam, kako bo to pomembno zame čez deset let. Ko si skušam odgovoriti na to vprašanje, navadno ugotovim, da vse skupaj ni tako pomembno zame tudi v tem trenutku. To me pomiri.«

Njena misel se mi je zdela odlična. Res je, da živimo tu in sedaj in da bo morda marsikdo rekel, da ga sploh ne zanima, kako bo čez deset let. Zanj je pomembno samo, kako je v tem trenutku. Ampak če jemljemo življenje samo v tem trenutku, brez perspektive prihodnosti, je življenje tu in zdaj za marsikaj prikrajšano.

Njen napotek, da se vedno vpraša, kako bo nekaj pomembno zanjo čez deset let, je vreden razmisleka. Teh deset let lahko podaljšamo in se vprašamo, kako bo nekaj pomembno za naše celotno življenje, ka...