Anton Martin Slomšek je zelo cenil življenje redovnikov. Že kot mlad fant, še posebej pa kot duhovnik in škof, se je zavedal, da so redovniki velik blagoslov za vse ljudstvo. Za binkošti leta 1850 je v Šent Andraž povabil očete redemptoriste, da bi v cerkvi Marija Loreto vodili ljudski misijon. To je bil Slomškov prvi misijon. Kot škof je pokazal, da si želi z redovniki duhovno prenoviti življenje vernikov. Prvi misijon so ljudje lepo sprejeli, le nekaj upornih kmetov je godrnjalo, ker so morali na pot spreobrnjenja.

Med svetniki je bil Slomšku zelo blizu sv. Vincencij Pavelski, apostol krščanske ljubezni. Kot lavantinski škof je Slomšek sklenil, da v škofijo povabi lazariste. Za naselitev misijonarjev je grof Klement Brandis ponudil svojo graščino Freistein na Spodnji Polskavi. Slomšek pa se je odločil za Celje. Številni duhovniki so škofovo misel podprli in mu pomagali pri naselitvi novih misijonarjev pri sv. Jožefu nad Celjem. Prve misijonarje je škof Slomšek sprejel...