Moje prvo srečanje s Slomškom sega v zgodnje otroštvo, ko mi je mati prepevala njegove pesmi. V šoli so me ideološko neobremenjeni profesorji brez zadrege poučili o njegovih velikih zaslugah za slovensko šolstvo, jezik in knjigo, Cerkev pa me je seznanila z njegovim vzornim svetniškim življenjem. K zaupanju v moč Slomškove priprošnje pri Bogu me je spodbujal duhovnik of. Ivan Bombek, ki je kot prevajalec sodeloval v škofijskem postopku za njegovo beatifikacijo. Slomškov patronat nad domovino sem občutila v času osamosvajanja Slovenije, osebno pa se mi je zelo približal, ko sem se začela z njim tudi raziskovalno ukvarjati. Kot umetnostna zgodovinarka bom odgovor na zastavljeno vprašanje povezala z likovnimi deli, ki se mi zdijo v tem pogledu najbolj povedna.

V Slomšku občudujem plemenitega človeka, ki je vse svoje moči posvetil verski prenovi, izobrazbi in kulturnemu dvigu Slovencev, jih kot narod prebujal, združeval in ozaveščal ter spodbujal k samospoštovanju. Njegovo oče...