V tednu pred prvim novembrom je pri svetem Jožefu v Ljubljani velika skupina žalujočih premišljevala o smrti, o rajnih in o nas, ki ostanemo na tej strani skrivnostne zavese, s katero smrt loči naše drage od nas in jih odpelje tja, kamor naš hrepeneči korak ne more za njimi.

Smrt, edina zanesljiva stvar v življenju, se dotakne vsakega človeka tako ali drugače in pred vsakogar postavlja vprašanja, ki se jim nihče ne more izogniti. Kakršnokoli življenje že človek izbere in kakršne koli vere ali mišljenja ali filozofije se v življenju oprime, smrt na novo predenj postavlja bistvena vprašanja o smislu. O bivanju. Kdo sem, od kod, zakaj, kam grem? Kaj mi hoče Bog, zakaj meni, kaj sem naredil narobe, je to kazen, je Bog res ljubezen, kaj pa če sploh ni ničesar in so vse samo besede? Vprašanja, ki kričijo v ranjenem srcu in na katera si človek mora odgovoriti. Da lahko diha, da živi naprej in da najde mir in vedrino. Da najde moč za pot naprej, ko se mu ob smrti ljubljene osebe s...