Iz literarnih arhivov


Pisatelj Alojz Rebula se je do leta 1960, ko je izšel njegov roman Divji golob, dodobra uveljavil kot avtor izrazito tržaškega, primorskega območja bodisi v novelah Vinograd rimske cesarice (1956) bodisi v povesti Klic v Sredozemlje (1957) ali v romanu Senčni ples (1960). V Divjem golobu je prvič očitneje segel v matični domovinski svet, s tem pa seveda tudi v družbeno aktualnost socialistične družbene ureditve, ki se je povsem razlikovala od razmer v Trstu, zaradi česar je trčil v ideološki blok tukajšnjega režima. Rebula je imel do takrat že težke, vsekakor tudi travmatične izkušnje s slovensko tajno službo, ki je nenehno spremljala njegove poti, tu in tam pa tudi njegovo literarno delo in kulturno delovanje, saj se je vse bolj uveljavljal kot glasnik napredne evropske humanistične misli in bil hkrati več kot jasen v odnosu do vsakršnega nasilja nad človekom, še zlasti tistega pod jugoslovanskim tota...