Že dvajseto leto so se na tretji sveti večer zbrali otroci v župnijski cerkvi sv. Urha. Razdelili so se v tri skupine, z vsako je šel eden od odraslih. Po blagoslovu krede, kadila in treh kraljev so zapeli in odšli na pot po Spodnji vasi, v Zgornjo vas in v Srednjo vas. Domovi in srca so se odpirali. Našega prihoda so bili posebno veseli malčki, ki so že ves popoldan nestrpno čakali, kdaj pridemo. Pri eni od hiš je na prag stopil petletni Martin s krono na glavi. Ponudil se je, da gre z nami vsaj do prve hiše, potem je šel do treh; tako smo imeli četrtega kralja. Po šestih urah so se utrujeni »kralji in kraljice dobrote« vrnili v župnišče s toplino v srcu, saj so se zavedali, da so tako pomagali našim misijonarjem.