Ob lanskem izidu knjige Zlo stoletja, v kateri francoski politolog Alain Besancon razmišlja o komunizmu, nacizmu in edinstvenosti judovskega holokavsta, smo že opozorili na drobno, a zelo pomenljivo avtorjevo opazko, povezano z moralnim uničenjem, ki ga je za seboj pušča neovrednoteni in neobsojeni komunizem. Kot primer takšnega moralnega »okuženja« je navedel nastopa enega izmed založnikov časopisa L'Humanité (dnevnik francoske komunistične stranke), ki je v polemikah okoli Črne knjige komunizma na televiziji izjavil, da 85 milijonov žrtev v ničemer ne umaže komunističnega ideala, da je to obžalovanja vredna zabloda. Komunistični založnik je potem nadaljeval rekoč, da po Auschwitzu človek ne more biti več nacist, po sovjetskih taboriščih pa lahko ostane komunist.

Besancon takšne besede označi za »pošastne«, čeprav je bil njihov izgovarjalec prepričan, da je velik poštenjak in nepopustljiv idealist. Ob tem je pri Besanconu dozorela ugotovitev: »Komuniz...