Ko so me nedolgo tega vprašali, kakšna naj bi bila politična stranka, ki se razglaša za krščanskodemokratsko, sem začutil, da vprašanje presega formalno definicijo njenega programa. Za izgovorjenim delom vprašanja je bilo slutiti še drugi, neizgovorjeni del, in sicer, kakšna naj bo krščanska demokracija v današnji Sloveniji, da bo prepričljiva, da bodo v njej ljudje spoznali, kaj jim ponuja. Spomnil sem se, da sem nekoč že poznal odgovor, pa pustil, da je ostal prekrit s sicer resničnimi, a vendar manj važnimi uvidi. Jasno je, da stranka takega predznaka poudarja pomembnost zasebne lastnine, podjetništva in tržnega gospodarstva, da je usmerjena socialno, da upošteva družbeni nauk katoliške Cerkve. Vse to je potrebno, a ostaja votlo in neprepričljivo, če stranka ni resnično krščanska pa tudi demokratična.

Demokracija potrebuje oporo vere

Krščanstvo je vera, ne ideologija. Na Erazmovih srečanjih v New Yorku oktobra lani je Charles Chaput, nadškof iz Filadelfij...