Nekatere spremembe v jeziku so izrazno zelo opazne, npr. premiki naglasnega mesta (papíga –pápiga), na druge postanemo pozorni, ker so povezane z novimi pojavi v družbi (npr. besede krožišče, plastenka, anonimizacija), tretje so manj opazne, ker se dogajajo na pomenski ali slovnični ravnini, tako da jih je mogoče odkrivati le posredno, z razčlembo njihovega novega sobesedilnega okolja. Slednje se lahko zgodi kot metaforični premik (miška v računalništvu, veliki pok v kozmologiji, trojka v politiki) ali kot modni izbruh (slengovska raba besede hudo), lahko pa s počasnim, za navadnega govorca nezaznavnim razraščanjem »spečega nastavka« – lepega dne pa se zavemo, da se nekdanja napaka ali izjema uveljavlja kot že skoraj večinska raba. Pojav lahko ponazorim z razmahom besede potekati.

Danes pogosto beremo, da potekajo proslave, tekme, proizvodnja, še pred dobrimi sto leti pa to ne bi bilo mogoče. Glagol potekati<...>