V soboto, 20. februarja, smo imeli dekanijsko srečanje župnijskih Karitas. Po maši smo ob grobu pokojnega župnika Jožeta Grebenca zmolili očenaš in prižgali svečko. V župnijskem domu nam je Marko Čižman spregovoril o karitativnem delu. Polje našega dela je široko in vredno pohvale. Vsaka dobrodelnost bo ostala zapisana v srcih ljudi in v božjem srcu, kjer je vredno biti zapisan. Pri mašah in v osebnih molitvah moramo prositi Boga za odprto srce in oči, da bomo znali prepoznati ljudi, ki so potrebni pomoči. Slovenci smo ponosni ljudje in zelo težko priznamo, da potrebujemo pomoč. Sodelavci Karitas moramo biti družina, v kateri se dobro počutimo, naredimo veliko dobrega, se učimo drug od drugega. Ne smemo pa pozabiti na sebe. Medsebojno povezovanje in drobne pozornosti veliko pomenijo. Pozitivna je odprtost navzven – povezovanje z drugimi župijskimi Karitas. Izmenjujemo si izkušnje, znanje, pomoč in se duhovno bogatimo. Prejemnikom moramo pu...