Papeževa odločitev, da letošnje leto zaznamuje z usmiljenjem, ni naključna. Pastir katoliške Cerkve se kot moder in pronicljiv voditelj zaveda vsemogočnosti usmiljenja. Zakon pospešene rasti, nenehnega razvoja in neustavljivega napredka namreč temelji na usmiljenju, spoštovanju in razumevanju. Morda bo prihodnje leto, ko se uradno izteče leto usmiljenja, posvečeno eni izmed preostalih dveh entitet.

Z usmiljenjem se na svojevrsten način srečuje vsakdo. Nekateri se ga sploh ne zavedajo oziroma ga nimajo za mar – mu ne posvečajo nikakršne pozornosti oziroma ga obravnavajo nonšalantno; drugi pa se zavedajo njegovega pomena in vloge ter mu temu primerno tudi zavestno posvetijo vsaj kanček dragocene pozornosti. Ko gre za usmiljenje, je človeštvo mogoče razdeliti v tri kategorije: v prvi so tisti, ki v skladu s svetopisemskim izročilom apostolov Mateja in Pavla menijo, da vse izhaja iz usmiljenja: od zdravja, vitalnosti, mladostnosti in blaginje do bolezni, zapletov, težav, preizk...