Kadar govorimo o delih usmiljenja, mi vedno pride najprej na misel osebno vodilo, ki se ga v življenju poskušam z vso resnostjo držati, to je: Vera brez del je mrtva.

Ko prepoznaš stisko bližnjega, ko zaznaš, da potrebuje pomoč, ko se odločaš, kaj je tisto, kar najbolj potrebuje, se najprej spomnimo telesnih del usmiljenja. Ta so namreč tista, katera pravzaprav lahko prepozna in rešuje vsak, kajti za duhovna dela usmiljenja je potreben večji napor.

Telesnih del usmiljenja je sedem, vemo tudi za sedem duhovnih del usmiljenja. Pri telesnih delih usmiljenja, kjer gre za: lačne nasičevati, žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, jetnike reševati, mrliče pokopavati, je več ali manj vse jasno, težje je vse to uresničiti.

Ko gre za lačne nasičevati, ni težav. Če prepoznaš, da je nekdo lačen, mu daš kruha in drugih dobrin, ki jih je danes povsod dovolj, in si nalogo opravil.

Ko gre za žejne napajati,...