V Poljanski dolini so radi pripovedovali kakšne nagajive zgodbe o prebivalcih Selške doline. Ena taka pravi, da je nekoč družba kvartopircev v gostilni v Železnikih navdušeno metala karte, ko je nenadoma zmanjkalo elektrike. Kvartopirci se nikakor niso hoteli sprijazniti s koncem zabave. Ker je bil med njimi tudi mežnar, so ga začeli priganjati, naj vendar kaj ukrene, saj je postavljen, da skrbi za svečavo. »Že, že, ampak iz cerkve ne smemo nositi sveč v gostilno,« se je branil cerkovnik. Skupaj so odšli v cerkev in razmišljali, kaj storiti. Pa eden predlaga: »Imam idejo. Vzemimo sveči, ki sta ob kipu sv. Antona; da pa nam ne bo zameril, še njega lepo odnesimo v gostilno.« Rečeno – storjeno. Svetnika so postavili zraven peči, njegovi dve sveči pa na mizo, rekoč: »Sveti Anton, ti se boš pri naši peči pogrel, mi bomo pri tvoji luči kvartali, pa bo za vse prav.«