V življenju so trenutki, ko se čutimo posebej blizu skrvnosti življenja. Darovani so nam, so zrna resnice. Najgloblje skrivnosti življenja ne odkrivamo z znanjem ali napornim iskanjem odgovorov na zapletene uganke, ki nam jih zastavlja življenje, ampak z odprto predanostjo šepetu bitja, ki je v nas, čisto globoko v nas. V skriti kamrici našega srca, kot bi rekel Ivan Cankar, je Nekdo, ki nas že dolgo in potrpežljivo čaka: Bog sam, naš notranji sogovornik, Stvarnik vsega, kar obstaja, Navdihovalec, ki nam šepeče ljubke in ljubeznive besede zaupanja in vere v življenje.

Jezus je povzdignil oči k nebu in molil. Evangelij 7. velikonočne nedelje nam posreduje najdaljšo Jezusovo molitev, ki je tudi sklep Jezusovega velikoduhovniškega nagovora učencem v dvorani zadnje večerje. Po tej molitvi bo z enajsterimi apostoli (apostol Juda Iškarijot bo v spremstvu orožnikov že na poti) odšel na Oljsko goro, kjer bo v tišini noči doživljal svojo agonijo, potil bo krvavi pot. Preden g...