In spet sva s harfo pri nebeških vratih,
kjer pevcu radi okence odpro –
o Petru in Pavlu bova pela.
Na strunah dela zarjo Njun škrlat.

Za Sina Božjega sta vdilj trpela,
duhovnika s srca ljubeznijo,
duhovnika med sestrami in brati,
z močjo iz rok od mrtvih Vstalega.

O, kakšna čast duhovnika ožarja!
Marija s krono – ni duhovnica.
Še angel svete maše ne ustvarja.
On, Božji Sin, želi si moškega!

Zahvaljena! Do smrti sta ljubila
zares ljubezni vrednega Boga!
Z duhovniki da Vama bi sledila
vsa naša ljubljena Slovenija …