Brez prtljage nas v enem od prispevkov v poletni številki Naše družine na dopust vabi terapevtka, ki se spozna na medsebojne odnose. Nič kovčkov. Nobenih potovalk. Nobenih bisag in popotnih culic.

Zveni kot zgodba iz evangelija. Nič ne jemljite na pot, pravi Jezus apostolom. Delavec je vreden svojega plačila, beremo na drugem mestu; v teh poletnih mesecih bi lahko dodali tudi: vreden svojega počitka. Celo vsemogočni Stvarnik si je vzel sedmi dan za počitek. Za premislek o tem, kaj je naredil. Bilo je zelo dobro vse, kar je ustvaril.

Ko se človek malce »sprehodi« z miško ali kazalcem po facebooku, se lahko hitro strinja s tem, da je bilo res dobro. Fantastične plaže, vabljivi vršaci, mehka zelena trava planin, planšarije in ozke obmorske ulice, vrvež noči in tihota otokov brez avtomobilov … Čudovito in hkrati malce begajoče. Kot da bi ves svet bil nenehno na dopustu. Kako varljiva je lahko ta resnična navidezna resničnost.

P. Vital Vider piše v eni izmed s...