Zelo zanimivo bi bilo poslušati ljudi, na kaj so v svojem življenju ponosni. Iz tega lahko spoznamo, kakšne so njihove vrednote, kaj se jim v življenju zdi pomembno. So ljudje, ki so ponosni na hišo, ki so jo zgradili, na opravljeni študij, na otroke, ki so doštudirali in imajo zelo cenjen poklic, ali pa še veliko drugega. Gotovo ima vsak človek nekaj, na kar je lahko ponosen. Pa vendar bi se o tem dalo veliko pogovarjati.

K temu razmišljanju me je spodbudila gospa, ki je zelo glasno večkrat ponavljala, kako zelo je ponosna na svoja otroka, na hčerko, ki je doktorirala, in na sina, ki je pred kratkim diplomiral. Ponosna je, ker sta bila tako uspešna pri študiju. Tega je prav gotovo lahko zelo vesela. Ampak še veliko bolj je lahko vesela in ponosna na to, da sta njena otroka kot človeka vsega spoštovanja vredna. Tega navadno nihče ne omenja, kot da je to samo po sebi umevno. Pa še zdaleč ni. Pri tem imajo tudi starši velike zasluge s svojo vzgojo, od rojstva naprej.

...