Znanko, ki jo poznam še iz študentskih let in kot redovnica že desetletja dela v misijonih, na raznih koncih sveta in se le sem in tja vrača v Slovenijo, sem vprašala, kje se pravzaprav počuti doma. Vem, da je povsod rada. Rada pride v Evropo in v Slovenijo, potem pa se spet rada vrača med svoje tam, kjer trenutno dela. Takole mi je v pismu odgovorila: »Kje se najbolj počutim doma, me sprašuješ? Ali veš, da me to vprašanje spravlja v zadrego? Mogoče bi bil najbolj pravilen odgovor da 'povsod, kjer sem doslej živela, in obenem nikjer'. Zelo rada grem DOMOV v Slovenijo, a ko sem tam, čutim domotožje ... Sedanji moj DOM ni več tisti, kot je bil pred mojim prvim odhodom. Nekako tujka se počutim; niti v rojstni vasi ne poznam več ljudi, v govorici poslušam nepoznane besede. In tedaj me vleče nazaj v moj afriški dom, najbolj v tistega, v katerem sem živela in delala nazadnje. Mislim, da podobno doživljajo vsi dolgoletni misijonarji.«

Ko sem jo vprašala, kje se počuti doma, sem do...