Jezus je večkrat uporabil pridevnike pameten in nespamenten, celo neumen. Vedno se je pri tem skliceval na modrost, ki jo opevajo psalmi, Knjiga modrosti, Pridigar in druge svetopisemske knjige Stare zaveze. V priliki o nespametnem bogatašu, ki jo beremo v evangeliju 18. nedelje med letom, je ustvarjalno povzel vsa dotedanja spoznanja o modrosti življenja. Pri tem pa je na neponovljiv način izpostavil človekov odnos do materialnih dobrin in do resničnega zaklada, življenja samega, ki se s človekovo smrtjo ne konča, ampak se spremeni v zaklad v nebesih.

Vprašanje iz množice: »Učitelj, reci mojemu bratu, naj deli dediščino z menoj.« To vprašanje, na katero pa Jezus ni odgovoril, je bilo povod za pripoved prilike o nespametnem bogatašu. Šlo je za problem dedovanja, še kako dobro ga poznamo tudi mi danes, večkrat razdeli brate in sestre, velikokrat zaneti spor in sovraštvo. Najverjetneje je bil eden od dedičev oškodovan in ni prejel niti minimalneg...