Ministranti in ministrantke smo to poletje za en dan zavrteli časovni stroj nazaj in izkusili življenje v tistih daljnih srednjeveških časih. Obiskali smo župnijo Vače, kjer smo uživali v družbi animatorjev tamkajšnjega Družinskega gledališča Kolenc in postali prava grajska gospoda. Odprtih ust in velikih oči smo si ogledali Božji grob v vaški cerkvi, ki nas je navdušil s svojo dovršeno, svetlikajočo se umetnino. »Ooo, vav …« je bilo slišati mlade glasove. Ni kaj, kar Bog ustvarja je res »vav«!

Da so ministranti res pogumni in vedoželjni, se je izkazalo, ko smo si od blizu pogledali krastačo, tenreka in kačo. Prijazne živalce so marsikomu pomagale, da je junaško premagal strah pred njimi; no našega župnika, ki je ljubitelj živali, pa so ljubljenčki prijetno raznežili. Tudi zabavnih iger in razigranosti ni manjkalo. Na »Geossu« smo imeli pravi viteški turnir, ki nam je pognal kri po žilah. Za konec smo vsi v en glas ponosno in v...