Družba potrebuje elite. Skupine nenadkriljivih posameznikov, izbrancev, ki so pripravljeni in sposobni biti največji, najboljši, najmočnejši in najhitrejši; ki so zmožni vedno znova premagati sami sebe in svoje konkurente ter se zavihteti na piedestal in na njem (vsaj določen čas) tudi obstati; ki so pripravljeni prednjačiti v dobrem, koristnem in izjemnem; ki so se sposobni izviti iz primeža udobja in se odpovedati ugodju ter »zavihati rokave«, ker jih povprečnost in običajnost ne zanimata in hočejo postati oziroma ostati »smetana družbe« (creme de la creme). Brez kančka elitizma se danes ni mogoče prebiti med najboljše in v prestižni druščini tudi ostati oziroma obstati in se v njej dolgoročno (ali vsaj srednjeročno) ukoreniniti.

Aristokracija ali meritokracija?

Kaj sploh razumemo pod pojmom »elita«? Beseda je tujka, povzeta iz francoščine – élite, izbrati. V preteklosti, v meščanski družbi je elito predstavljala skupina oziroma krog ljudi, k...