Na oratoriju na Mirenskem gradu med 4. in 9. julijem sta nas letos spremljali dve zgodbi – o Ostržku ter svetopisemska prilika o izgubljenem sinu, ki je zgodbi o neubogljivi leseni lutki v marsičem zelo podobna. V družbi Ostržka in izgubljenega sina smo odkrivali, da tiste, ki ne ubogajo, doleti nadloga, da ničesar ne moremo doseči brez trdega dela in napora, da se laž ne izplača, da nas osvobodi zgolj resnica, da je pomembno, da držimo besedo in izpolnimo to, kar smo obljubili sebi ali drugim.

Vsega tega smo se učili med katehezami, kosilom, prostim časom in skupnimi igrami, veliko igro, lovom na skriti zaklad, športnimi, miselnimi ter vodnimi igrami. Odločili smo se, da se spoznanj ne bomo držali samo na oratoriju, ampak jih bomo izpolnjevali vedno in povsod – v šoli, med igro, doma, med prijatelji … Če nam bo kdaj težko, bomo doma pogledali na oratorijski plakat in ta nas bo opogumil, da se bomo držali zastavljene poti.