Pismo apostola Pavla me spodbuja k bolj pogostemu branju Svetega pisma, knjige, »navdihnjene od Boga in koristne za poučevanje, svarjenje, za poboljševanje in vzgojo v pravičnosti«.

S »knjigo vseh knjig« sem se srečala že v otroštvu, saj smo jo imeli doma na knjižni polici v dnevni sobi. Še danes je tam. To je izvod z mnogimi drobnimi črkami na številnih tankih listih, ki jih je potrebno pazljivo obračati, da se ne strgajo ali poškodujejo. In morda sem jo tudi zaradi tega kot odraščajoče dekle bolj poredko vzela v roke, kar se je kasneje, v času priprave na birmo, spremenilo, saj mi je mama kupila Sveto pismo v slikah. To sem prebirala bolj pogosto, kajti zgodbe, ki so jih lepšale slike, so bile zanimive in kratke. Potem pa sem v času mladosti in študija opustila še to.

Leta so tekla in kmalu sem se poročila si ter z možem ustvarila družino. Številni dogodki in opravki so nama usmerjali življenje, ki je bilo razpeto med službo in domom, včasih tudi med cerkvijo.<...>