Mariji Vodišek v spomin

Tvoje tiho slovo je odgovor na moje klice v zadnjih dneh, ko je Tvoj telefon zvonil v prazno. Zdaj vem, zakaj, in zdaj vem, da je Tvoj oslabeli glas za vselej utihnil, draga Marija. Velik del najinega življenja je povezovala posebna vez prijateljstva in posebne­ga zaupanja, ki je kljub občasnim iskram, ki so se kresale med nama, ostajala trdna, vse dokler sva se srečevali na tem čud­nem svetu. Tvoja pokončnost je pogosto mejila na trmo, na upor zoper vsakršno krivico, ki je kogar koli prizadela. Marija, neponovljiva si. Samo Ti si znala razumeti tisto, kar je bilo mnogim povsem tuje, samo Tvoja kle­na in ostra beseda je znala braniti in opogumljati in le redki so ljudje, ki so znali tako ponosno braniti vse, kar je dišalo po slovenskem. To izpričuje tudi bogata zapuščina Tvojih člankov in kolumn, ki si nam jih, hvala Bogu, zapustila v knjižnji obliki – hvala Ti zanje, hvala za vsako besedo, s katero si nas bogatila. V njih je shranjen spomin nate...