Slikarja Marca Chagalla so v nekem intervjuju vprašali, ali, glede na pogosto motiviko svojih slik, veliko prebira Sveto pismo. Mojstrov odgovor je bil presenetljiv in se je, če navedem po spominu, glasil približno takole: Ne, ga znam na pamet. Veste, pri nas v Vitebsku na beloruskem severu so dolge zime in dolgi večeri. V moji mladosti je bila pri hiši ena sama knjiga, ki je v njih krajšala čas. Zgodbe Stare in Nove zaveze so ure in ure držale v napetosti staro in mlado. Komaj smo čakali nadaljevanja naslednjega dne. V mnogih večerih in zimah nam je Sveto pismo zlezlo v podkožje naših misli, besed in dejanj. In tako je, kar mene zadeva, še vedno.

Tudi dandanes so še dolge zime in dolgi večeri. Komaj kje pa bi našli vztrajnega in strastnega bralca oziroma poslušalca biblijskih zgodb. Večerov nam ne krajša ena sama knjiga, ampak množica knjig; pravzaprav niti knjige ne več, ampak televizija; še televizija ne, ampak novodobni medijski spremljevalci, kot s...