Med novembrsko proračunsko obravnavo v državnem zboru smo slišali sklicevanje na tako imenovano fiskalno zlato pravilo, vpisano v slovensko ustavo. Popreproščeno rečeno: proračunska poraba sme obsegati samo toliko denarja, kolikor ga država ima (kolikor se ga v njenih blagajnah nabere od davkov, prispevkov, carin ipd.), zato ga lahko nameni samo za tiste potrebe, ki so res nujne (v nasprotnem primeru se utopi v naraščajočih dolgovih). In kaj naj tu počnemo s slovnico?

Slovnica opisuje pravila pomenskih in skladenjskih razmerij med besedami, v našem primeru med samostalniki potreba, poraba in nuja oziroma med glagoli potrebovati (stanje), (u)porabljati (delovanje) in morati (razmerje) ali njihovimi sopomenkami in izpeljankami. Njihovo zapletenost lahko ponazorimo s primerjavo naslednjih dveh izjav:

Potrebujem kolo, vendar ga nimam.

*Uporabljam kolo, vendar...