Božja beseda o Abrahamu mi vedno znova postavlja vprašanje o moji veri v Boga. Vprašanje se zdi na prvi pogled jasno in enostavno. Pa ni, kajti izgovarjati veroizpoved pri vsaki nedeljski maši ni težko, živeti po teh besedah, vsak dan, pa je. Lahkotno je namreč povedati, kako verujem v enega Boga, v resničnem življenju pa se potem zanašam ne le nanj, pač pa na zdravje, denar, družino, prijateljstvo in ugled ter še kaj. In tako se lahko znova vprašam o svojem zaupanju v Gospoda.

Odgovor pa mi v tem nedeljskem berilu daje Abraham. Kajti ko ga je Bog poklical, ni okleval, pač pa je poslušal in sprejel obljubo, ki mu je v visoki starosti obetala potomstvo in novo deželo. Kljub neuresničljivosti obojega, če pomislimo z našim razumom in gledamo s človeškimi očmi, je Abraham verjel in ubogal. Še več, v svojih dejanjih je bil iskren, pravičen in vdan Bogu. In Bog mu je, kot vemo, izpolnil svojo obljubo.

Danes Bog tudi nam obljublja potomstvo, novo deželo in izpolnitev, mor...