Smo tik pred obletnico terorističnega napada v Bruslju, ko se je 22. marca 2016 zgodil »črni dan« za Evropo, z izkupičkom več kot tridesetih mrtvih in več kot stotridesetih ranjenih. Prejšnjega julija se je zgodila tudi Nica v Franciji in decembra lani še Berlin. Grobi in barbarski, surovi teroristični napadi, ko tovornjaki gazijo množice nedolžnih ljudi, nas močno pretresejo, še posebej, ko se zgodijo na evropskih tleh. Zdi se, da vse to zamaje temelje naše civilizacije. Pod vprašaj postavlja ne le našo varnost, ampak tudi naše zaupanje v človeka.

Evropa je podobno negotovost doživljala v času tridesetletne verske vojne, od leta 1562 do 1598, kmalu po zahodnem razkolu. Prav je, da se ob 500. obletnici reformacije spomnimo tudi tega. Evropa je takrat potrebovala dobrih dvesto let, da so se tresoča tla umirila in da je spet zavladal socialni in verski mir. Veliki duhovi tistega časa so ozračje, v katerem so ljudje živeli, opredelili kot dobo negotovosti, strahu, grozodejstev...