Papež Frančišek je svoj nagovor pri splošni avdienci v sredo, 22. februarja, ki je bila zaradi toplejšega vremena prvič v tem letu na Trgu sv. Petra v Rimu, namenil stvarstvu.

Udeležence avdience je opozoril, da človek tedaj, ko prelomi občestvo z Bogom, izgubi svojo izvorno lepoto in izmaliči vse okoli sebe. A kristjan zna prepoznati znamenja zla, egoizma in greha, zna biti solidaren in živi čas pričakovanja in hrepenenja. Papež je izhajal iz besed apostola Pavla, tokrat iz njegovega Pisma Rimljanom: »Saj vemo, da celotno stvarstvo vse do zdaj skupno zdihuje in trpi porodne bolečine. Pa ne samo ono: tudi mi, ki imamo prvine Duha, tudi mi zdihujemo sami v sebi, ko željno pričakujemo posinovljenje, odrešenje svojega telesa. Odrešeni smo bili namreč v upanju; upanje, ki ga gledamo, pa ni več upanje – kdo bo namreč upal to, kar že vidi? Če pa upamo to, česar ne vidimo, pričakujemo to s potrpežljivostjo« (Rim 8,22-26).