Dedek je pristal na to, da bo član tajnega društva, in strinjal se je, da društvo potrebuje pravila in program. Predvsem tak zaresen program, da bo kaj akcije, ne samo čvekanje. Glede tega so se vsi strinjali, le da niso vedeli, kako začeti.
»Najprej se pogovorimo o fantih – jih vzamemo v društvo ali ne?«

Vnela se je huda razprava o dobrih in slabih posledicah fantovske družbe, vsaka deklica je imela kaj povedati in resnici na ljubo, večinoma slabe reči. Nekatere niso marale zraven starejših fantov, druge si niso predstavljale, da bi jim težili majhni mulci – pravzaprav se je vse nagibalo k sklepu, da bi ostala v društvu samo dekleta. In da bi jih bilo malo, samo tiste, ki se poznajo med sabo in se dobro prenašajo. Da ne bi prihajalo do razprtij okoli vsake reči.

»Ker je najbolje, če so skupaj ljudje, ki enako mislijo,« je bil splošni sklep.

»Najlažjo pot bi ubrale,« je končno svoje mnenje povedal tudi dedek. »Ampak bi tudi izgubile.«

»Kaj pa?...