Množica je v Samariji poslušala Filipove besede o Jezusu in gledala (občudovala) Božja znamenja, ki jih je delal, ter so začeli verovati. Zavladalo je veliko veselje. Mnogi so se dali krstiti, njihovo krščansko življenje pa je odmevalo vse do Jeruzalema. Prišla sta Peter in Janez, »škofa – birmovalca«, ki sta na vsakega posebej s polaganjem rok priklicala Svetega Duha, ki je dopolnil s krstom podarjeno božje otroštvo in nanj vtisnil pečat neugasljive Ljubezni. Zakrament sv. krsta sta tako dopolnila z zakramentom sv. birme. Čudovito je to poslanstvo oznanjevanja Besede življenja, ki postane dejavna in po delovanju Božjega Duha zbudi veselje, v katerem se rojevajo Božji otroci. Veselje je tisto razpoloženje, ki spreminja notranje prepričanje v pričevanje in ga kot odmev v gorah nosi v svet, da doseže tudi druge. V dobi množičnega preseljevanja in gibanja ljudi po vsem planetu (in tudi že v vesolje), iz zaposlitvenih, študijskih, znanstvenih pa kot tudi turističnih razlogov lahko evang...