V prejšnji številki sem začela razmišljati o generaciji Z, ki je danes za nas uganka in nimamo še najgloblje ter zanesljive predstave, kakšna ta generacija je, kaj nam bo prinesla, kaj bo prinesla človeštvu. V njihovo zibelko je položena najzmogljivejša tehnologija, s katero rastejo in znajo ravnati, kot odrasli velikokrat ne.

Pa vendar, ko naprej razmišljam o generaciji Z, s katero sem vsak dan v stiku, zagotovo lahko rečem, da je to tudi generacija glamurja. Ustvarjene podobe, kako moraš izgledati, kako tesno moraš biti povezan z zunanjim svetom z oblačenjem, ličenjem, s hrano, počitnicami in iskanjem eksotičnih krajev … Glamur zahteva predstavo, igro, nastop in tudi naše generacije pred trenutki valete, mature vstopajo v te predstave, v katerih se mnogi zdijo kot lutke brez pravega nasmeha, brez notranjega zadovoljstva, brez vitalnih idej, kako kvalitetno podoživeti prehode življenjskih obdobij. Zato me ves ta glamur iluzij, vsa ta energijska meglica, oblečena v to bleš...