REQUIEM

Prvo julijsko nedeljo sem bil na oblet­ni spominski slovesnosti v Šentjoštu, pri maši za žrtve revolucije in njih krvnike. Od svobode sem redno obiskujem Kočevski rog, kjer počivajo trije moji strici, pobiti domobranci iz Lašč, in mirno lahko rečem, da je vsakoletna sveta maša v Rogu najbolj vzvišen dogodek v deželi, najbolj spokorniško romanje Slovencev. Rog je kraj, kjer trpimo vsi Slovenci, tudi mladi predsednik naše mlade države, in od koder prihajamo očiščeni, boljši ... A letos je tako naneslo, da nisem mogel iti v začetku junija, pa sem šel mesec kasneje, v Šentjošt.

Čudovita poletna nedelja z gorkim soncem in prijetnim vetrom, v katerem so plapolale zastave – dan, da živemu človeku zaigra duša. Vmes besede pridige upokojenega nadškofa – tudi Kristusa so na križ pognali njegovi rojaki, okupator Pilat je ob tem celo pokazal več kulture in človeškosti kot množica, ki je vpila: »Križaj ga, križaj ga!« Za škofom velika s...