Balantič je bil v zgodnjem obdobju pesniškega snovanja do javnosti skrajno zadržan in ni hotel sodelovati niti v dveh pesniških almanahih, ki jih je na klasični gimnaziji izdal njegov prijatelj France Kremžar. Njegovi sošolci so radi nastopali, Jože Šmit je na primer objavil prve pesmi v mladinskem listu Mentor, zato je tudi Balantič končno, a pod izmišljenim imenom France Zoranov, poslal nekaj pesmi uredništvu Mladike. Področni urednik, bržkone Leopold Stanek, je bil nad njegovimi pesmimi navdušen in mu je v »Listnici uredništva« objavil štirivrstično kitico in spodbudno dodal: »Na dobri poti si. Vidim resnost v prizadevanju, čut za pravo mero in besedo v verzih. Ne smem nič posegati v tvojo rast, da kaj ne pokvarim. Znaš si pomagati dalje sam.«

»Stremite po preprostosti«

To je bilo spomladi 1939, ko je bil Balantič v šestem razredu gimnazije. Umirjene urednikove besede so ga spodbudile, da je Mladiki nemudoma poslal nov sveženj pesmi....