Antonija Sodja Brundula že dobrih šest desetletij živi v Venezueli. Komaj enajst let je imela, ko se je leta 1953 z mamo ter bratom in sestro, dvojčkoma, iz rodne Bohinjske Bistrice odpravila k očetu na drug konec sveta. Ko je med vojno, leta 1943, zaradi groženj odšel k sorodnikom na avstrijsko Koroško, je imela Antonija šele 10 mesecev, dvojčka pa tri leta. V Venezueli so, takrat že najstniki, očeta šele spoznali. Kot drugi slovenski povojni begunci so živeli skromno, v revnem delu mestu. A dežela je bila bogata, ponujala je veliko možnosti za delo, mnogi priseljenci so si uredili lepo življenje. Tudi Sodjevi. Poročila se je s Slovencem iz Dutovelj. Ob delu v tovarni avtomobilov in skrbi za družino je bila med glavnimi motorji pri graditvi slovenske skupnosti, na kulturnem in verskem področju so imeli, kot pravi, »Slovenijo v malem«. Z dvema hčerama in sinom so...