Pred 350 leti je v habsburških deželah vrelo. Potem ko je krščanska vojska na prvi avgustovski dan leta 1664 pri Monoštru ob današnji avstrijsko-madžarski meji premagala precej močnejše Turke, je cesar Leopold I. devet dni pozneje z njimi sklenil sramoten mirovni sporazum, po katerem so lahko zadržali zasedena ozemlja.

Hrvaški in ogrski plemiči so se zaradi mačehovske politike Dunaja odločili, da bodo Habsburžane vrgli s prestola. Na čelu zarotnikov so bili vladarjev namestnik na Ogrskem grof Ferenc Wesselenyi, nadškof Juraj Lippay, najvišji deželni sodnik Ferenc Nadasdy in hrvaški ban Nikola Zrinjski. A sreča jim ni bila naklonjena. Zrinjskega je že konec leta 1664 med lovom raztrgal divji prašič, januarja 1666 je umrl nadškof Lippay, naslednje leto pa v sumljivih okoliščinah še Wesselenyi.

ISKANJE ZAVEZNIKOV

V ospredje je tako priše...