Pred kratkim sem nekomu z velikim veseljem podarila eno od svojih knjig, pa mi jo je hotel na vsak način plačati. Čim bolj sem mu razlagala, da mu jo podarjam, tem bolj mi je hotel vsiliti denar. To se mi ni zgodilo prvič. Vedno znova naletim na ljudi, ki zelo težko sprejmejo kaj zastonj. Vse bi bilo treba plačati in potem bi bili zadovoljni. Hkrati so to največkrat ljudje, ki sami veliko naredijo za druge in tudi vedno znova komu kaj dajo. Kolikokrat slišimo koga reči: »Lepše je dajati kot sprejemati.« Seveda, takrat ima človek boljši občutek, občutek močnejšega.

Še zdaleč ne pričakujem, da bi človek samo sprejemal. Oboje je potrebno, obojega se mora učiti. Srečamo tudi takšne, ki bi samo sprejemali, pa ničesar dali od sebe. Tudi v tem odnosu se je nekaj zalomilo in tak človek v sebi gotovo ne more biti zadovoljen. Najbolj normalno je, da človek daje in sprejema. Pa pri tem sploh ni nujno, da vedno vrača nazaj tistim, od katerih je kaj sprejel. Ne v smislu: ker mi je ta čl...