Marijino svetišče na Sveti Gori, v vrsti romarskih poti med Štajersko in Jadranskim morjem, spada med središča, kjer se zbirajo narodi različnih jezikov. Sveta Gora je v katoliškem smislu pridobila velik pomen sredi 16. stoletja. Primož Trubar se je namreč strogo izrazil proti Urški Ferligoj, ki je spodbudila gradnjo svetišča. Marijino češčenje je imelo poseben pomen v Ogleju, celo pred efeškim koncilom, in v večini sufraganskih sedežev, kjer so bile stolnice posvečene Materi božji in kasneje Vnebovzeti.

Svetogorsko svetišče in romarji so bili leta 1566, četrt stoletja po začetku gradnje, zaupani v varstvo in oskrbo Frančiškovim manjšim bratom. Njihova najpomembnejša naloga je bila pastoralna oskrba romarjev. Samostan, ki je tedaj pripadal provinci sv. Križa, je zagotavljal zadostno število spovednikov in sposobnih pridigarjev, saj je bila v njem živeča redovna...