Nedavno mi je mlado dekle zastavilo malce provokativno vprašanje, ki se je navezovalo na porod in porodno bolečino. »Zakaj bi v 21. stoletju ženska sploh še morala trpeti in rojevati po naravni poti, ko pa nam medicina omogoča porod s carskim rezom?«

Njeno vprašanje lahko razumemo kot razmišljanje, ki dandanes prevladuje v družbi in je povezano s tem, da poskušamo bolečino odstraniti že pri njenem izvoru. Ko nas npr. boli glava, je tableta proti bolečinam običajno naš prvi korak, da si olajšamo neprijeten položaj. Bolečina je za nas nekaj nesprejemljivega, grozljivega in nepotrebnega, nekaj, kar moramo hitro odstraniti, ne da bi se sploh spraševali, zakaj je pravzaprav nastopila.

Sodelovanje z bolečino

Popadki pa predstavljajo drugačen vidik dojemanja bolečine. Porodna bolečina nas vabi, da je ne odrinemo od sebe, temveč da z njo sodelujemo. Porodnica prediha popadek ter si v času med enim in drugim popadkom odpočije, nabere moči za naslednjega, hk...