Vedno znova mislim na srečanje z znanko pred nekaj meseci. To, kar je pripovedovala o sebi, se dogaja mnogim ljudem. Stara je petinsedemdeset let, konec lanskega leta je postala drugič vdova. Otroci so odrasli in živijo s svojimi družinami drugod. Ona je sedaj sama v stanovanju, v katerem je doslej živela z možem. Takole je razmišljala: »Zdaj se mi dogaja nekaj čisto novega, česar doslej še nisem nikoli doživela. Prvič v življenju sem sama. Najprej sem živela v svoji domači družini. Z brati in sestrami smo se včasih tudi kregali, toda bili smo skupaj. Potem sem se poročila in po moževi smrti ostala s tremi še majhnimi otroki. Ni bilo lahko. Ko so se začeli poslavljati in začeli ustanavljati svoje družine, sem se spet poročila in z možem sva preživela kar precej skupnih let. Veliko sva se pogovarjala in imela velik krog prijateljev. Bilo nama je lepo. V zadnjem letu je bil mož precej obnemogel, toda bil je ob meni in meni ni bilo nikoli težko skrbeti zanj. Zdaj pa sem sama, in to prv...