Foto: Tatjana Splichal

Gospod Jezus, zapornik sem,
imam več časa kot kartuzijan, da bi molil …
a ti veš, kako težko je moliti zaporniku.
Težko je moliti in verovati,
ko se čutiš zapuščenega od vseh.
Tudi tebi je bilo težko moliti na križu,
v svoji tesnobi, razočaranju in bridkosti
si zaklical z močnim glasom:
»Zakaj, zakaj si me zapustil?«
»Zakaj«, ki je bil na tvojih ustnicah drugačen,
… ker si bil »nedolžen«.
Tudi ti si bil v ječi, mučen, zaslišan in obsojen.
Tovarišu v obsodbi,
ki se je spokoril in zaupal vate,
si obljubil raj.
K Tebi, Gospod, živi žrtvi vseh
storjenih krivic človeškega sojenja,
kličem.
Sprejmi moj klic kot molitev.
Ti opravičuješ, odpuščaš in pozabljaš.
Nočem, da me kdo pomiluje:
hočem, da jo verjamejo,
da morem na novo zaživeti.
Ti si edini žar...